Maja 2000 se nas je zbralo nekaj muzikantov z Blance in okolice. Imeli smo sicer izkušnje z igranjem pri lokalnih domačih ansamblih, kot godbeniki pa nas je bilo nekaj popolnih začetnikov. Nekateri smo takorekoč prvič v roke prijeli trobento, bariton… Note so bile kot hieroglifi. Toda ljubezen do glasbe in jekleni živci našega vodje Martina Marka so zmagali. Po najnujnejših teoretičnih osnovah notnega zapisa in prvih prijemih je sledila prva pesem - Tulipani iz Amsterdama. Trepetajoči toni in neskladni akordi so se slišali iz kuhinje gasilskega doma na Blanci. "Aha, naši 'plehmuzikanti' imajo vaje," je bil komentar potrpežljivih domačinov. Toda z vsako vajo so bili toni čistejši, akordi so lepše zveneli, čutiti je bilo melodijo. Blanški gasilci so nam odstopili sobo in nam tako omogočili boljše pogoje dela, hkrati pa je v naše vrste vstopilo nekaj mladih godbenikov. In že smo se prvič predstavili v javnosti. Na proslavi ob Slovenskem kulturnem prazniku leta 2001 smo v Kulturnem domu na Blanci zaigrali štiri skladbe. Pozdravili so nas z gromkim aplavzom. To nam je dalo nov zagon. Tako smo ob dnevu vinogradnikov družabno prireditev spremenili v pravo veselico. Ob tej prireditvi smo tudi dobili svoje ime – Blanški vinogradniki.